Razglas Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev
(United Nations Declaration on the Rights of Indigenous Peoples)
Resolucija je sprejeta z Generalno skupščino 13.9.2007 [nepovezana z main Committee (A/61/L.67 in Add.1)]
Razglas Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev
Upoštevajoč priporočilo odbora/sveta za človekove pravice, ki je vsebovano v svoji resoluciji z dne 29.6.2006, s katero je odbor privzel/adoptiral besedilo deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudi, odpokliče svojo Resolucijo 61/178 z 20.12.2006, s katero je odločila odložiti upoštevanje in delovanje-udejanjanje na deklaraciji, da je omogočila čas za nadaljni-je posvetovanje o njej in se tudi odloči prav tako je odločila zaključiti njeno tehtanje in vključiti ta posvetovanja pred koncem 615. seje Generalne skupščine, sprejema deklaracijo ZN o pravicah domorodnih ljudi takšno kot je vsebovana v aneksu sedanje/te predstavljene resolucije.
107. plenarno srečanje 13.9.2007
Annex
Deklaracija Združenih Narodov o pravicah indigenih ljudi
Generalna skupščina, The General Assembly,
United Nations Declaration on the Rights of Indigenous Peoples
Sledeč smislom z nameni in načelom ustanovne listine (ang. Charter [pisna odobritev nekega suverena ali zakonodajne sile s katero se ustanovi neko telo kot naprimer mesto, podjetje ali univerza ali se le-temu definirajo pravice in privilegiji]) ZN in v dobri veri v izpolnitev dolžnosti, ki jih predvidevajo države v skladu z ustanovno listino, potrjuje, da so domorodni ljudje enakovredni vsem drugim ljudem in istočasno priznava pravico vsem ljudem, da so različni, da se sami smatrajo za različne, da so različni in da so zaradi tega spoštovani kot taki.
Potrjujejo tudi, da vsa ljudstva / vsi ljudje prispevajo k raznolikosti in bogastvu civilizacij in kultur, kar sestavlja skupno nasledstvo človeštva.
Nadalje potrjuje, da vse doktrine, politike in prakse, ki temeljijo ali zagovarjajo superiornost ljudstev ali posameznih ljudi na temelju narodnega porekla-izvornosti ali rasnih, verskih, etničnih ali kulturnih razlik so rasistične, znanstveno napačne, pravno neveljavne, moralno obsodljive in družabno nepravične.
Ponovno potrjuje, da morajo biti indigeni / domorodni ljudje pri izvajanju svojih pravic prosti kakršnihkoli diskriminacij.
Je zaskrbljena nad tem, da so domorodni ljudje trpeli zgodovinske nepravičnosti, ki so kot rezultat med drugim posledica njih-kolonizacije in razlastitve njihove zemlje, ozemelj teritorijev in virov, kar jim še prav posebej preprečuje prakticiranje/izvajanje zato jih je potrebno zaščititi od takšnega izvajanja, predvsem njihove pravice razvoja v skladu z njihovimi lastnimi potrebami in interesi.
Priznava nujno potrebo spoštovanja in spodbujanja neločljivo povezanih (inherentnih) pravic domorodnih ljudi, ki izhajajo iz njihovih političnih, ekonomskih in družbenih struktur in njihovih kultur, duhovnih tradicij, zgodovin in filozofij, še posebej njihovih pravic do njihove zemlje, teritorijev in virov,
Priznava tudi nujno potrebo po spoštovanju in spodbujanju pravic domorodnih ljudi, ki so zagotovljene/potrjene v dogovorih/pogodbah, sporazumih in drugih konstruktivnih dogovorih z državami.
Pozdravlja dejstvo, da se domorodni ljudje organizirajo za politične, ekonomske, družbene in kulturne izboljšave in zato da bi naredili konec vsem oblikam diskriminacije in zatiranja, kjerkoli se pojavijo.
Prepričana, da bodo domorodnih ljudje le skozi lasten nadzor/obvladovanje razvoja dogodkov in prilik, ki učinkujejo nanje in se tiče njih in njihove zemlje, teritorijev in virov, jim omogočeni, da obdržijo/vzdržujejo in okrepijo njihove inštitucije, kulture in tradicije in da spodbujajo svojelasten razvoj v skladu s svojimi hrepenenji navdihom in potrebami.
Pripoznava spoštovanje do domorodnega vedenja, kultur in tradicionalnih praks/navad/običajev/šeg, ki prispevajo k trajnostnemu in uravnoteženemu enakovradnem razvoju in primernemu upravljanju okolja.
Poudarja prispevek demilitarizacije zemlje in teritorijev domorodnih ljudi k miru, ekonomskemu in družbenemu napredku in razvoju, razumevanju in prijateljskih odnosih med nacijami in ljudstvi sveta.
Še posebej priznava pravico domorodnih družin in skupnosti, da ohranijo skupno/skupinsko/družno (širša družina) deljeno odgovornost za vzgojo, usposablanje, izobraževanje in dobro počutje njihovih rojencev, skladno s pravicami rojencev.
Upošteva, da so v nekaterih primerih pravice, potrjene v pogodbah, sporazumih in drugih tvornih dogovorih med državami in domorodnimi ljudmi, stvar mednarodnih zadev, interesov, odgovornosti in mednarodnega značaja.
Upošteva tudi, da so pogodbe, sporazumi in drugi tvorni dogovori in odnosi, ki jih predstavljajo, osnova za okrepitev partnerstva med domorodnimi ljudmi in državami.
Priznava, da Ustanovna listina ZN, Mednarodna zaveza o ekonomskih, družbenih in kulturnih pravicah (2) in Mednarodna zaveza o civilnih in političnih pravicah (3), kot tudi dunajska deklaracija in akcijski program (4), potrjujejo temeljen pomen pravice po samo-odločbi vseh ljudstev, preko katere svobodno določajo svoj politični status in svobodno sledijo svojemu ekonomskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju.
Upošteva, da nič iz te Deklaracije ne more biti uporabljeno, da bi zanikalo katerokoli pravico do samo-odločbe, ki se izvaja v skladu z mednarodnim zakonom.
Je prepričana, da bo priznanje pravic domorodnih ljudi v tej Deklaraciji izboljšalo sodelovanje in harmonijo odnosov med državo in domorodnimi ljudmi, osnovanih na načelih pravičnosti, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, nediskriminatornosti in dobre vere.
Spodbuja države, da se podredijo in učinkovito izvajajo/implementirajo njihove obveznosti, ki se nanašajo na domorodne ljudi pod pristojnostjo mednarodnih inštrumentov, predvsem tiste, ki so vezane na človekove pravice, v posvetovanju in sodelovanju z domorodnimi ljudmi.
Poudarja, da morajo ZN igrati pomembno in stalno nadaljevalno vlogo v pri spodbujanju in varovanju pravic domorodnih ljudi.
Verjame, da je ta Deklaracija nadaljnji pomemben korak naprej h priznavanju / prepoznavanju, spodbujanju in varovanju pravic in svoboščin domorodnih ljudi in pri razvoju relevantnih/ustreznih aktivnosti sistema ZN na tem področju.
(2) See resolution 2200 A (XXI), annex.
(3) See resolution 2200 A (XXI), annex.
(4) A/CONF.157/24 (Part I), chap. III.
Pripoznava in ponovno potrjuje, da so domorodni posamezniki upravičeni brez razlik do vseh človeških pravic, ki so priznane v mednarodnem zakonu in da imajo domorodni ljudje v lasti / posedujejo kolektivne civilne pravice, ki so nepogrešljive za njihov obstoj, dobro počutje in celovit razvoj kot ljudje.
Priznava različen položaj domorodnih ljudi iz regije v regijo in od dežele do dežele in zato mora biti vzeta v obzir pomembnost nacionalnih in regionalnih posebnosti in različnih zgodovinskih in kulturnih ozadij.
Slovesno razglaša naslednjo Deklaracijo ZN o pravicah domorodnih ljudi kot dosežen nivo in standard, ki mu je potrebno slediti v duhu pratnerstva in vzajemnega spoštovanja:
Člen 1
Domorodni ljudje imajo pravico polnega užitka, tako koletivno ali kot posamezniki, pravico užitka vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so priznane v Ustanovni listini ZN, Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah 5 in mednarodnem pravu človekovih pravic.
Člen 2
Domorodna ljudstva in posamezniki so svobodni in enakopravni vsem drugim ljudstvom in posameznikom in imajo pravico biti prosti vseh oblik diskriminacije pri izvajanju njihovih pravic, še posebej tistih, ki se nanašajo na njihovo domorodno poreklo ali identiteto.
Člen 3
Domorodni ljudje imajo pravico do samoodločbe. Na podlagi te pravice svobodno določajo svoj politični status in si prosto opredelijo ekonomski, družbeni in kulturni razvoj.
Člen 4
Pri izvajanju njihove samoodločbne pravice imajo domorodni ljudje avtonomijo samovladnja v njihovih notranjih in lokalnih zadevah, kot tudi načinih in sredstvih za financiranje njihovih avtonomnih funkcij.
Člen 5
Domorodni ljudje imajo pravico vzdrževanja in krepitve njihovih njim lastnih političnih, pravnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih inštitucij in hkrati ohranjajo pravico po lastni izbiri polno sodelovati, če tako izberejo v političnem, ekonomskem, družbenem in kulturnem življenju države.
Člen 6
Vsak domoroden posameznik ima pravico do nacionalnosti.
Člen 7
Domorodni posamezniki imajo pravico živenja, fizične in umske celovitosti, prostosti in varnosti osebe.
Domorodna ljudstva imajo kolektivno pravico živeti v svobodi, miru in varnosti kot svojski ljudje in ne smejo biti podvrženi kateremukoli dejanju genocida ali drugega nasilnega dejanja, vključujoč nasilnega premeščanja rojencev iz te skupine v drugo.
Člen 8
1. Domorodna ljudstva in posamezniki imajo pravico ne biti podvrženi prisilni asimilaciji ali uničevanju njihove kulture.
2. Država bi morala priskrbeti učinkovite mehanizme za preprečevanje in odškodnine za:
(a) Vsakega dejanja, ki ima za cilj ali učinek prikrajšanje integritete/celovitosti njihove svojskosti/posebnosti, njih kulturnih vrednot ali etnične identitete;
(b) Vsakega dejanja, ki ima cilj ali učinek, da jih razlasti njihove zemlje, teritorijev ali virov;
(c) Vsako obliko prisilnega populacijskega transferja, ki ima za cilj ali učinek kršitev ali spodkopavanje katerih koli njihovih pravic;
(d) Vsako obliko prisilne asimilacije ali integracije;
(e) Vsako obliko propagande namenjene hujskanju ali spodbujanju rasne ali etnične diskriminacije usmerjene proti njim.
Člen 9
Domorodna ljudstva in posamezniki imajo pravico pripadati domorodni skupnosti ali narodu v skladu s tradicijami in običaji skupnosti zadevnega naroda. Nobena diskriminacija katerekoli oblike ne sme vzkliti iz izvajanja takšne pravice.
Člen 10
Domorodni ljudje ne smejo biti prisilno odstranjeni iz svoje zemlje ali teritorijev. Nobena relokacija se ne sme zgoditi brez predhodne in obveščene svobodne privolitve domorodnih ljudi in po Sporazumu, ki temelji na pravični in pošteni kompenzaciji in, kjer je mogoče, tudi možnosti vrnitve.
Člen 11
1. Domorodni ljudje imajo pravico izvajati in revitalizirati njihove kulturne tradicije in običaje. To vključuje pravico vzdrževanja, varovanja in razvoja pretekle, sedanje in prihodnje manifestacije njihovih kultur, kot so arheološka mesta, artefakti, dizajni, ceremonije, tehnologije/metode, ter vizualne in izvajalne umetnosti in literatura.
2. Države morajo izvesti popravo/izboljšati stanje potom učinkovitih mehanizmov, ki lahko vključujejo restitucijo/nadoknado v soglasju/komplementarno z domorodnimi ljudmi, s spoštovanjem njihove kulturne, intelektualne, verske in duhovne lastnine, ki jim je bila odvzeta brez njihovega svobodnega, predhodnega in informiranega privolenja ali s kršitvijo njihovih zakonov, tradicij in običajev.
Člen 12
1. Domorodni ljudje imajo pravico manifestirati, prakticirati, razvijati in poučevati njihove duhovne in verske tradicije, običaje in ceremonije; pravico vzdrževati, varovati in imeti dostop do zasebnosti na njihovih verskih in kulturnih mestih; pravico do uporabe in nadzora nad ceremonialnimi objekti; pravico do repatriacije njihovih človeških ostankov.
2. Države morajo iskati možnosti za dostop in/ali repatriacijo ceremonialnih objektov in človeških ostankov v njihovo posest preko poštenih, transparentnih in učinkovitih mehanizmov, ki jih razvijajo v povezavi z domorodnimi ljudmi na katere se nanašajo.
Člen 13
1. Domorodni ljudje imajo pravico revitalizirati, uporabljati, razvijati in prenašati bodočim generacijam njihove zgodovine, jezik, ustne tradicije, filozofije, pisne sisteme in literaturo in določiti ter ohraniti njihova lastna imena za skupnosti, prostore in osebe.
2. Države morajo podvzeti učinkovite mere za zagotovitev, da bo ta pravica zaščitena in prav tako zagotoviti, da lahko domorodni ljudje razumejo in so razumljeni v političnih, pravnih in administrativnih postopkih, kjer je to potrebno preko zagotavljanja tolmačenja ali drugimi primernimi sredstvi.
Člen 14
1. Domorodni ljudje imajo pravico ustanoviti in nadzirati njihove izobraževalne sisteme in inštitucije, ki zagotavljajo izobraževanje v njihovih jezikih na način, ki je skladen njihovim kulturološkim metodam poučevanja in učenja.
2. Domorodni posamezniki, posebej rojenci, imajo pravico do vseh stopenj in oblik izobraževanja v državni domeni brez diskriminacije.
3. Države morajo v povezavi z domorodnimi ljudmi podvzeti učinkovite mere, da imajo domorodni posamezniki, posebej rojenci, vključujoč tiste, ki živijo zunaj njihovih skupnosti, dostop, če je mogoče, do izobraževanja v njihovi lastni kulturi in izvajanem v njihovem lastnem jeziku.
Člen 15
1. Domorodna ljudstva imajo pravico dostojanstva in različnosti njihovih kultur, tradicij, zgodovin in prizadevanj, kar se mora primerno odražati v izobraževanju in javnih informacijah.
2. Države morajo podvzeti učinkovite mere, v posvetovanju in sodelovanju z zadevnimi domorodnimi ljudmi, za boj proti presodkom in uničiti diskriminacijo in spodbujati toleranco, razumevanje in dobre donose med domorodnimi ljudmi in vsemi drugimi družbenimi segmenti.
Člen 16
1. Domorodna ljudstva imajo pravico ustanoviti svoje lastne medije v njihovem jeziku in imeti dostop do vseh oblik ne-domorodnih medijev brez diskriminacije.
2. Države morajo podvzeti učinkovite mere, da zagotovijo, da državni mediji ustrezno odražajo domorodno kulturno raznolikost. Države bi – brez predsodka zagotoviti polno svobodo izražanja – morale spodbujati zasebne medije, ki ustrezno odražajo domorodno kulturno raznolikost.
Člen 17
1. Domorodna ljudstva in domorodni posamezniki imajo pravico uživanja vseh pravic mednarodnega in domačega delovnega prava.
2. Države morajo po posvetovanju in v sodelovanju z domorodnimi ljudjmi sprejeti posebne ukrepe za zaščito domorodnih rojencev pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem kakršnega koli dela, ki je lahko nevarno ali ki bi motilo rojenčevo izobraževanje, ali ki bi bilo lahko škodljivo za rojenčevo zdravje, fizični, umski, duhovni, moralni ali družbeni razvoj, ob upoštevanju njihove posebne ranljivosti in pomenu izobraževanja za njihovo opolnomočenje.
3. Domorodni posamezniki imajo pravico, da niso podvrženi diskriminatornim pogojem dela in med drugim zaposlitvijo ali plačilom.
Člen 18
Domorodna ljudstva imajo pravico sodelovati v odločilnih zadevah, ki bi imele vpliv na njihove pravice, preko predstavnikov, ki jih določijo sami glede na njihove lastne postopke, kot tudi vzdrževati in razvijati svoje domorodne odločevalne inštitucije.
Člen 19
Države se morajo posvetovati in sodelovati v dobri veri z domorodnimi ljudmi, preko njihovih lastnih predstavniških inštitucij, za pridobitev njihove prostovoljne, predhodne in informirane privolitve, preden sprejmejo in izvedejo zakonodajne ali administrativne ukrepe, ki bi lahko vplivale nanje.
Člen 20
1. Domorodna ljudstva imajo pravico vzdrževati in razvijati svoje politične, ekonomske in socialne sisteme ali institucije, da so varni v uživanju lastnih sredstev za preživetje in razvoj ter da svobodno sodelujejo v vseh svojih tradicionalnih in ostalih ekonomskih aktivnostih.
2. Domorodni ljudje, ki so prikrajšnani za sredstva za preživetje in razvoj, so upravičeni do pravične in poštene odškonine.
Člen 21
1. Domorodna ljudstva imajo pravico, brez diskriminacije, za izboljšanje njihovih ekonomskih in socialnih pogojev, vključno na prodročjih izobraževanja, zaposlitve, poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije, stanovanja, sanitete, zdravja in socialne varnosti.
2. Države naj sprejemajo učinkovite ukrepe in kjer je to primerno, posebne ukrepe za zagotovitev nenehnih izboljšav njihovih ekonomskih in socialnih pogojev. Posebno pozornost naj se posveti pravicam in posebnim potrebam domorodnih starešin, žensk, mladine, rojencev in invalidov.
Člen 22
1. Pri izvajanju te deklaracije naj se posveti posebna pozornost pravicam in posebnim potrebam starešin, žensk, mladine, rojencev in invalidov.
2. Države naj sprejmejo ukrepe, skupaj z domorodnimi ljudmi, da se zagotovi, da domorodne ženske in rojenci uživajo polno zaščito in jamstvo pred vsemi oblikami nasilja in diskriminacije.
Člen 23
Domorodni ljudje imajo pravico določiti in razviti prioritete in strategije, za izvajanje njihove pravice do razvoja. Zlasti pa imajo domorodni ljudje pravico aktivne vključenosti v razvoj in določanje zdravstvenih, stanovanjskih ter drugih ekonomskih in socialnih programov, ki se jih tiče in kolikor je to mogoče, upravljati te programe preko svojih lastnih institucij.
Člen 24
1. Domorodni ljudje imajo pravico svoje tradicionalne medicine in ohranjanja zdravstvenih praks, vključno z ohranitvijo njihovih življenjskih medicinskih rastlin, živali in mineralov. Domorodni posamezniki imajo pravico dostopa, brez diskriminacije, do vseh socialnih in zdravstvenih storitev.
2. Domorodni posamezniki imajo enakopravne pravice do uživanja najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja. Države naj sprejmejo potrebne korake s ciljem, da se postopno popolnoma dosežejo te pravice.
Člen 25
Domorodni ljudje imajo pravico ohraniti in krepiti svoj značilen duhoven odnos s svojimi po tradicijji lastnimi ali sicer okupiranimi in uporabljenimi deželami/zemljami, teritoriji, vodami in obalnimi morji in drugimi viri da s tem ohranijo svojo odgovornost do prihodnjih generacij.
Člen 26
1. Domorodni ljudje imajo pravico zemlje, teritorijev in virov, katere so tradicionalno lastili, zasedali ali kako drugače pridobili ali uporabljali.
2. Domorodni ljudje imajo pravico imeti, uporabljati, razvijati in nadzorovati zemljo, teritorije in vire, ki jih posedujejo zaradi tradicionalnega lastništva ali druge tradicionalne okupacije oziroma uporabe, kot tudi tiste, ki so jih pridobili drugače.
3. Države morajo dati legalno priznanje in zaščito te zemlje, teritorijev in virov. Tako priznanje naj bo izvedeno ob ustreznem spoštovanju navad, tradicij in sistema lastništva domorodnih ljudi, ki se jih tiče.
Člen 27
Države naj skupaj z zadevnimi domorodnimi ljudmi vzpostavijo in izvajajo pošten, neodvisen, nepristranski, odprt in pregleden postopek in domorodnim ljudem poda dolžno priznanje njihovih zakonov, tradicij, navad in sistemov lastništva, da priznava in formalno obravnava pravice domorodnih ljudi, ki se nanašajo na njihovo zemljo, teritorije in vire, vključno tiste, ki jih imajo tradicionalno v lasti ali so okupirane ali drugače uporabljene. Domorodni ljudje naj imajo pravico sodelovati v tem procesu.
Člen 28
1. Domorodni ljudje imajo pravico odškodnine/poravnave/sanacije škode, z načini, ki vključujejo vračilo ali kadar to ni mogoče, pravično, pošteno in nepristransko nadomestilo za zemljo, teritorij in vire, katere si tradicionalno lastijo, drugače posedujejo ali uporabljajo in katera so bila zaplenjena, odvzeta, zasedena, uporabljena ali poškodovana brez njihove svobodne, predhodne in informirane privolitve.
2. V kolikor se dotični ljudje svobodno ne strinjajo s čim drugim, bo nadomestilo v obliki zemlje, teritorija in virov, enakovredne kakovosti, velikosti in pravnega statusa ali denarne odškodnine ali drugačne primerne odškodnine.
Člen 29
1. Domorodna ljudstva imajo pravico ohranitve in zaščite okolja ter proizvodne zmogljivosti njihove zemlje, teritorijev in virov. Države naj vzpostavijo in izvajajo programe pomoči za domorodne ljudi za takšno ohranjanje in zaščito, brez diskriminacije.
2. Države naj sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se skladiščenje ali odlaganje nevarnih materialov ne izvaja na zemljišču ali ozemlju domorodnih ljudi, brez njihove svobodne, predhodne informirane privolitve.
3. Države naj tudi sprejmejo učinkovite mere, ki zagotovijo, da se po potrebi programi za spremljanje, vzdrževanje in obnavljanje zdravja domorodnih ljudstev, vestno izvjajajo tako kot so jih razvili in jih izvajajo dotična ljudstva.
Člen 30
1. Vojaške aktivnosti se ne izvajajo na zemlji ali teritorijih domorodnih ljudstev, razen če je to upravičeno z relevantnim javnim interesom ali sicer/drugače svobodno dogovorjeno ali zahtevano s strani domorodnih ljudstev, katerih se to tiče.
2. Države naj izvedejo učinkovita posvetovanja z dotičnim domorodnim ljudstvom, potom primernih postopkov in še posebej potom njihovih lastnih predstavniških institucij, preden uporabijo njihovo zemljo ali teritorije za vojaške dejavnosti.
Člen 31
1. Domorodna ljudstva imajo pravico vzdrževati, nadzorovati, zaščititi in razvijati svojo kulturno dediščino, tradicionalno znanje in tradicionalno kulturno izražanje, kot tudi manifestacijo svojih znanosti, tehnologij in kultur, vključno s človeškimi in genetskimi viri, semeni, zdravili, znanjem o lastnostih favne in flore, ustno tradicijo, literaturo, oblikovanjem, športom in tradicionalnih iger ter vizualnih in scenskih umetnosti. Prav tako imajo pravico vzdrževati, nadzorovati, zaščititi in razvijati svojo intelektualno lastnino nad to kulturno dediščino, tradicionalnim znanjem in tradicionalnim kulturnim izražanjem.
2. Države naj skupaj z domorodnimi ljudmi sprejmejo učinkovite ukrepe za priznavanje in zaščito uresničevanja teh pravic.
Člen 32
1. Domorodna ljudstva imajo pravico določiti in razviti prioritete in strategije za razvoj in uporabo njihove zemlje ali teritorijev in drugih virov.
2. Države se posvetujejo in v dobri veri sodelujejo z dotičnimi domorodnimi ljudmi preko njihovih lastnih predstavniških institucij, da pridobijo njihovo svobodno in informirano privolitev pred odobritvijo kakršnega koli projekta, ki bi vplival na njihovo zemljo, teritorije in druge vire, še posebej v povezavi z razvojem, uporabo ali izkoriščanjem mineralov, vode ali drugih virov.
3. Države zagotovijo učinkovite mehanizme za pravično in pošteno povračilo za take aktivnosti in naj sprejme ustrezne ukrepe, za ublažitev škodljivega okoljskega, ekonomskega, socialnega, kulturnega ali duhovnega vpliva.
Člen 33
1. Domorodni ljudje imajo pravico določiti svojo lastno identiteto ali članstvo v skladu z njihovimi običaji in tradicijo. To ne ovira pravice domorodnih ljudi, da pridobijo državljanstvo države, v kateri živijo.
2. Domorodni ljudje imajo pravico določiti strukture in izbrati članstvo njihovih institucij v skladu z njihovimi lastnimi postopki.
Člen 34
Domorodna ljudstva imajo pravico vzpodbujati, razvijati in vzdrževati njihove institucionalne strukture in njihove posebne običaje, duhovnost, tradicije, postopke, prakse in v kolikor obstajajo, pravne sisteme ali običaje v skladu z mendarodnimi standardi človekovih pravic.
Člen 35
Domorodna ljudstva imajo pravico določiti odgovornosti posameznikov napram njihovim skupnostim.
Člen 36
1.Domorodna ljudstva, še posebej tista, ki so razdeljena z mednarodnimi mejami, imajo pravico vzdrževati in razvijati stike, razmerja in sodelovanja, vključno aktivnosti za duhovne, kulturne, politične, ekonomske in socialne namene z njihovimi lastnimi člani kot tudi ljudmi izza meja.
2. Države naj v posvetovanju in sodelovanju z domorodnim ljudstvom, sprejmejo učinkovite ukrepe za lajšanje izvajanja in zagotovitev te pravice.
Člen 37
1. Domorodna ljudstva imajo pravico do priznanja, spoštovanja in uveljavljanja pogodb, sporazumov in drugih konstruktivnih dogovorov, sklenjenih z državami ali njihovimi naslednjiki ter da države častijo in spoštujejo take pogodbe, sporazume in ostale konstruktivne dogovore.
2. Nobena določba v tej deklaraciji se ne sme razlagati kot zmanjševanje ali odpravljanje pravic domorodnih ljudstev, ki jih vsebujejo pogodbe, sporazumi in ostali konstruktivni dogovori.
Člen 38
Države naj v posvetovanju in sodelovanjem z domorodnimi ljudmi, sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi ukrepi, za doseganje ciljev te deklaracije.
Člen 39
Domorodna ljudstva imajo pravico dostopati do finačne in tehnične podpore držav in preko mednarodnega sodelovanja za uživanje pravic, ki jih vsebuje ta deklaracija.
Člen 40
Domorodna ljudstva imajo pravico dostopati do odločanja brez odlašanja preko pravičnih in poštenih postopkov za reševanje sporov in nestrinjanj z državami ali drugimi strankami, kot tudi do učinkovitih pravnih sredstev za vse kršitve njihovih individualnih in kolektivnih pravic. Takšna odločitev naj upošteva običaje, tradicije, pravila in pravne sisteme dotičnega domorodnega ljudstva in mednarodne človekove pravice.
Člen 41
Organi in specializirane agencije sistema Združenih narodov ter drugih medvladnih organizacij naj prispevajo k polni uresničitvi določb te deklaracije preko mobilizacije, med drugim tudi finančnega sodelovanja in tehnične podpore. Vzpostavijo naj se načini in sredstva za zagotavljanje sodelovanja domorodnih ljudi pri vprašanjih, ki jih zadevajo.
Člen 42
Združeni narodi, njihovi organi, vključno s Stalnim forumom o vprašanjih indigenov in specializirane agencije, tudi na ravni držav ter države naj vzpodbujajo spoštovanje in popolno izvajanje določb te deklaracije ter spremljanje njene učinkovitosti.
Člen 43
Priznane pravice v tem dokumentu predstavjajo minimalni standard za preživetje, dostojanstvo in blaginjo domorodnih ljudi sveta.
Člen 44
Vse pravice in svoboščine v tem dokumentu so enakovredno zagotovljene moškim in ženskim domorodnim posameznikom.
Člen 45
Nobena določba v tej deklaraciji se ne sme razlagati kot zmanjševanje ali ugasnitev pravic domorodnih ljudi, ki jih imajo že sedaj ali ki jih pridobijo v prihodnosti.
Člen 46
1. Nobena določba v tej deklaraciji se ne sme interpretirati, kot da za katerokoli državo, ljudi, skupino ali osebo velja pravica do kakršne koli aktivnosti, ki je v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov ali da se razlaga kot dovoljevanje ali vzpodbujanje kakršnih koli dejanj, ki bi delno ali v celoti uničila oziroma oškodovala teritorialno neokrnjenost ali politično enotnost suverenih in neodvisnih držav.
2. Pri izvajanju pravic razglašenih v tej deklaraciji, se spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine vseh. Izvajanje pravic v tej deklaraciji naj bo omejeno le z omejitvami, ki jih določa pravo in so v skladu z obligacijami do mednarodnih človekovih pravic. Vsakršne omejitve naj bodo nediskriminatorne in nujno potrebne le zato, da se zagotovi dolžno priznanje, spoštovanje pravic in svoboščin drugih ter izpolnjevanje pravičnih in najbolj prepričljiih zahtev demokratične družbe.
3. Določbe te deklaracije se interpretirajo v skladu z načeli pravičnosti, demokratičnosti, spoštovanja človekovih pravic, enakopravnosti, nediskriminacije, dobrega upravljanja in dobre-vere/zaupanja.
Klikni za izvirnik v angleščini.