Načela Ščetininove pedagogike skozi 6 točk , podlaga za šolo tretjega tisočletja.

prevod povzetka dr.Imelde Troctove:

1. Informacijsko polje:

Človek je kot biološko in socialno bitje od svojega začetka soočen z informacijami, med katerimi se nahaja in katere se nalagajo v njegovo zavest in podzavest. Človeški um lahko primerjamo s kamero, ki od prvega do zadnjega dne posameznika vse snema. Vse informacije, ki so se v toku razvoja nabrale, so tu, in tvorijo informacijsko polje.   ( iz tega polja izvirajo vse informacije in tam se jih učijo neposredno sprejemati).

1. Filogenetski um:

Če govorimo o dednosti, izhajajo vsa naša znanja iz spoznanj naših predniko , ki so živeli v neposredni preteklosti. Filogenetski um operira z informacijami, ki so v informacijskem polju človeka od njegovega nastanka kot biološke vrste in so zakodirane v strukturah DNK. Da bi bil človek zmožen izkoristiti svoj filogenetski um, (obe hemisferi svojih možganov) , mora delovati harmonično; to pomeni, da morajo biti enakomerno stimulirane vse možganske funkcije.

1. Harmonična osebnost:

Človek se v procesu svoje ontogeneze (spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do smrti, osebni razvoj organizma:ontogeneza in evolucija)  razvija na štirih ravneh: motorični, emocionalni,socialni in intelektualni. Njihova uravnoteženost je odvisna  od zunanjih in notranjih pogojev.

Za kvalitetno življenje človeka je pomembno, da bi bila raven razvoja harmonična, ne tako nujno visoka.

V praksi to pomeni razvijati in stimulirati funkcije tistih možganskih centrov, ki na to vplivajo.

1. Komunikacija:

Z biološkega stališča je človek substanca, v kateri potekajo odnosi. Procesi na mikromolekularni ravni so enaki procesom na makromolukelarni ravni. Komunikacija, (izmenjava informacij) , je znak življenja. Komuniciramo stalno. Kakršno kvaliteto ima naša komunikacija v mikro in makro svetu, takšno kvaliteto ima naše življenje.

Problem sodobnega sveta je komunikacija. Komunikacije se je treba učiti. Naša šola zavestno koristi naravne pogoje za učenje komunikacije.

1. Motivacija:

Motivacija. Človek dosega vrhunske dosežke, kadar to, kar dela, rad dela. Od majhnega se otrok zanima za svet in dogajanje v njem. Interesi otroka so vsestranski, vse hoče otipati, vse poskusiti. Od nas odraslih pa je odvisno, koliko smo mu zmožni to potrebo izpolniti. Zelo pomembno je, da otrok dobiva odgovore na svoja vprašanja. Če se to ne zgodi, otrok počasi izgublja zanimanje.

1. Sinergijski pristop: V celotnem procesu ustvarjajo kaotične situacije (različna starost učečih se otrok, svobodna izbira tempa učenja, enakomerno obremenjevanje enkrat desne, drugič leve možganske poloble) . Ko kaotičen sistem doseže vrh, se iz njega rodi nova kvaliteta.