RAZISKOVALNI PROJEKT POVEJ – TISKOVNA KONFERENCA 29.1.2019
SPOROČILO ZA JAVNOST
Zaključen 1.del Raziskovalnega projekta Povej o povezanosti v lokalnih skupnostih
POVEZANI GLOBALNO, RAZPADAMO LOKALNO
Kako povezati lokalno skupnost, prisluhniti pobudam in izboljšati razmere v državi
Ljubljana, 29.1.2019 – V dvorani Rim Hiše Evropske Unije v Ljubljani se je ob 10h odvila tiskovna konferenca Raziskovalnega projekta Povej.
Zbrane na dogodku je z uvodnim govorom pozdravil vodja predstavništva Evropske Komisije v Ljubljani g. Zoran Stančič:
„Hiša Evropske Unije je odprt prostor, kjer želimo, da se državljani srečujejo, pogovarjajo o tem, kar jih teži, v katero smer želimo zapeljati vsi skupaj Evropsko Unijo.
Prav zato smo z veseljem dali prostor na razpolago gospe Martinjak, ki je pripravila ta projekt; rad bi namreč poudaril, da je pravzaprav točno ta projekt tisti, ki naslavlja prav izzive, ki jih imamo v družbi.“ Dodal je še:
„Pomembno je to, da aktivno državljanstvo ne razumemo zgolj kot to, da gremo na volitve.. Aktivno državljanstvo pomeni dejansko, da jasno povemo, kaj si želimo, da uporabimo vzvode, ki jih imamo, ki so demokratični, transparentni, in želimo, da v tej smeri tudi gredo lokalne skupnosti.“
Gostiteljica dogodka Jasna Martinjak (Zavod Rodna Zemlja) je nato prestavila razlog za nastanek projekta in predstavila rezultate 1. dela raziskave.
Gostje 24 intervjujev so v veliki večini potrdili ugotovitev avtorice projekta Povej, da je povezanost med prebivalstvom in vladajočo strukturo na lokalni ravni preslaba. To je tudi razlog, je prepričana Jasna Martinjak, za slabo udeležbo na volitvah.
„Da bi bili uspešni v domači in evropski demokraciji, moramo imeti delujoče in učinkovite osnove naše politike“, še pravi, in nadaljuje:
„STALIŠČA POVEJ
-med politiko in ljudstvom zija vrzel (ljudje verjamejo, da so politiki pomembnejši od njih)
-velika večina ljudi ne ve, da vladajoča struktura služi ljudstvu
-na volitvah ljudje ne vedo, koga naj obkrožijo, če se pred tem niso temeljito pozanimali
-ljudje na volitvah izberemo svoje predstavnike, a tu se zgodba ne konča. Če hočemo rezultate, moramo graditi odnose. (odnosi se gradijo na lokalni ravni)
-strukturo imamo dobro, vendar jo ljudje premalo poznajo in uporabljajo. Povezanost na lokalni ravni zagotavlja večjo udeležbo na volitvah.
-Vlada je kot starš ljudstvu, in starši se od svojih otrok učimo
Sledilo je predvajanje 5-minutne kompilacije najpomembnejših izjav gostov raziskave: POVEZAVA
Nato so še ostali gostje dogodka (gostje raziskave) s kratkimi nastopi pozdravili raziskavo in podelili nekaj svojih misli:
Anton Podobnik, predsednik ČS Polje:
„Mi skušamo kontakt vzpostaviti s krajem, imamo glasilo, kjer je informacija obojestranska, želje krajanov in malo opišemo naše delo skozi leto, imamo spletno stran in Fb stran, ampak mislim, da je to premalo.“
Smiljan Mekicar, ČS Črnuče:
„Mislim, da je ta lokalna politika kot primer kure pa jajca, da ne veš, kaj je prej, ali volivci ne vidijo te politike, ali pa ta politika ne vidi volivcev v lokalnem kraju..“
Tadej Trček, SPS:
„Čeprav imamo demokracijo, se govori o pravicah in svoboščinah, marsikdo ni sposoben, ali pa se ne zaveda, da bi to lahko izkoristil.“
Ivan Jaćimović, MSL:
„..in pa, druga stvar, da bi vzpostavili lokalni dijaški parlament, na ta način bi mlade naučili, da je politika nekaj, kar zna biti luštnega..Kot vključevanje skozi igro, malo za hec, malo zares, in ko pride tisti dan volitev, bi veliko rajši se tega udeležili in seveda izbrali opcijo, ki ustreza.“
Amir Crnojević, ČS Posavje:
„.jaz prisegam na povezovanje, sodelovanje in seveda socialni kapital je tisto, kar lokalne skupnosti imamo., bogastvo, ki pa ga včasih ne znamo najbolje izkoristiti.
V naši četrtni skupnosti Posavje smo zelo naklonjeni sodelovanju krajank in krajanov, vključujemo jih tudi v delovanje same četrtne skupnosti, v okviru Sveta delujejo tudi delovna telesa, kjer imamo poleg članov sveta tudi zunanje člane teh delovnih skupin in odborov, tud preko raznih nevladnih organizacij, javnih zavodov, ki jih seveda podpiramo z finančnimi element, in podpremo njihove projekte in seveda na ta način spodbujamo prostovoljstvo v lokalnem okolju..“
Marjan Podobnik, SLS:
„.. zadnjič se je name obrnil en župan, ki ni sicer iz našega kroga, je čisto na novo prišel na to mesto, je rekel:“ Veš kaj me je presenetilo: povabil sem vse svetnike in sem jim rekel - glejte, koalicije jaz ne bom delal, jaz sem nadstrankarski, vi mi pošljite vse pobude iz občine in potem se bomo pa odločili, kaj bomo delali..- je rekel, sem šokiran, tri pobude so prišle. In pol sem mu pa jaz razložil iz mojih izkušenj, zakaj je tako. Sem rekel, to so svetniki, gre za občino, ki nima krajevnih skupnosti, so različno organizirane občine; če bi imel predsednike krajevnih skupnosti, celo ne glede na to, ali so izvoljeni za občinski Svet ali ne, bi dobil ogromno pobud.“
Janez Pergar, častni konzul JAR:
„.. ampak mi smo imeli nekaj, česar se sploh ne zavedamo, imeli smo samoupravljanje, imeli smo odlično politiko neuvrščenih, imeli smo „multi kultik“ ..pa nisem „jugonostalgik“, a zakaj mi teh stvari, ki smo jih že znali delati, ne znamo uporabiti, in smo absolutno neaktivni, zelo smo neaktivni, pasivni smo, ljudje se ne pogovarjajo o pomembnih zadevah, in res je velik razkorak.. Slovenci prispevamo zelo malo k Evropi.“
Sledila so vprašanja novinarjev in publike.
Projekt Povej je prostovoljski projekt pod okriljem Zavoda Rodna Zemlja.
Jasna Martinjak, Zavod Rodna Zemlja: Razisovalni projekt Povej