Prek Vaške situle – izkopali so jo okrog leta 1880, Vladislav Stres, avtor te knjige, pa je zanjo izkopal slovensko ime: vrč, poimenuje jo Vrč Vače – se prestavimo za 2500 let v preteklost. Pisava na vrču je povsem drugačna, kot jo poznamo dandanes. Je slikopisna. V tej pisavi ni nobenih besed. Pa nobene črke. Simbolika je smiselno povezana v celoto. Pravo mojstrsko delo, ki pa ga ne smemo brati z očmi čistega racionalizma. Povedi običajev ter kulture na tej izjemni umetnini 24 centimetrov visokega vrčka, iz petega stoletja pred novim štetjem na naših tleh, se bolj približamo z asociacijami ter sledenju dodelanim filmsko dinamičnim »stripovskim« upodobitvam.
 
Na Vrču Vače je Stres odkril in v tej knjigi opisal šest med sabo povezanih povedi, ki z ročajem vred tvorijo sedemdnevni obred. (Stroka omenja tri dnevni obred). Njegova odkritja nadgrajujejo dosedanje interpretacije, ponekod pa jih postavljajo na glavo. Tako je denimo »bojevanje« med vojščakoma v resnici pomerjanje moči z utežmi, pomerjala sta se za naslov prvega mečevalca.
Knjiga nam osvetli, da je Vrč Vače ostanek izvirne starodavne kulture svetovnih dimenzij na naših tleh. Skozi avtorjeva razbiranja slikopisij na vrču lahko občudujemo visoko filozofsko misel naših prednikov o mestu posameznika, narave in skupnosti.