INFORMACIJE V POMOČ PRI URESNIČEVANJU SVOBODNEGA GIBANJA IN BIVANJA
v času zastraševanja ljudstva skozi množične medije.
Zbrala, preizkusila skozi leto 2020/21 in zapisala Jasna Martinjak
3.člen slovenske Ustave
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Zavod Rodna Zemlja, 2020/21
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
KAZALO
1. Ustavne pravice - hiter pregled
2. Uvodne besede avtorice
3. Opravki vsakodnevnega življenja in navodila zaposlenim
4. Osnovna drža
5. Ustava še vedno velja
6. Kako se odzvati v primerih nadlegovanja uradnih in/ali pooblaščenih oseb (ljudi)
7. Ustavni členi
Dodatek
Ne moremo se dati ugnati vsakemu, ki ima pet minut časa!
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DEJSTVO
Epidemija koronavirusa (prehlada) je razglašena po tem, ko Gates dodatno podkupi WHO (SZO). (vir: http://gibanjetriglav.si/2020/12/01/pozimi-pa-rozice-ne-cveto/, 11. Kdaj in kako je bila razglašena pandemija. (00.23.05) )
Naš NIJZ je podaljšek SZO. Na NIJZ se vlada sklicuje pri oblikovanju ukrepov.
Vsi ukrepi so nelegitimni in neustavni.
1. Ustavne pravice - hiter pregled
Ukrepe sprejemajo na (dopisnih) sejah v obliki odlokov, ki pa imajo moč zakona le, če so razglašene izredne razmere ali vojno stanje (108.člen Ustave RS).
Za kaj takega pa v RS ni pogojev. Kršenje oziroma neupoštevanje odloka ni kaznivo -
odlok je podzakonski akt, ki v nobenem primeru ne nadomesti zakona.
Tvojo nedotakljivost branijo mnogi ustavni členi - vtipkaj jih v spletni brskalnik, jih preberi, si jih natisni ali izpiši, nosi s seboj in uveljavljaj v praksi:
14. člen - enakost pred zakonom
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki.
16. člen- začasna razveljavitev ali omejitev pravic
Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini.
Določba prejšnjega odstavka ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu.
(ustava ne dopušča kršenja ali omejevanja kljub uvedbi izrednih razmer ali vojnega stanja)
17. člen- nedotakljivost človekovega telesa
Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.
18.člen - prepoved mučenja oz. izvajanja medicinskih posegov proti volji človeka
Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
21.člen- varstvo človekove osebnosti in dostojanstva
Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravdnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni.
26. člen - pravica do povračila škode
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil.
27.člen- domneva nedolžnosti
Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
28.člen - načelo zakonitosti v kazenskem pravu
Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno.
29. pravna jamstva v kazenskem postopku
Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice :(glej zakon)
35. člen - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
41.člen - svoboda vesti
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
51.člen - pravica do zdravstvenega varstva in prostovoljnost zdravljenja
Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Kazenski zakonik
132. člen - prisiljenje
Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega leta.
Obligacijski zakonik
37. člen
Predmet obveznosti je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
Zakon o varstvu pred diskriminacijo
1.člen
(1) Ta zakon določa varstvo vsakega posameznika in posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino (v nadaljnjem besedilu: osebna okoliščina) na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju.
Splošna deklaracija človekovih pravic
30.člen
"Ničesar v tej deklaraciji ni mogoče razlagati v smislu, da katerikoli državi, skupini ali posamezniku daje pravico, da izvaja katerokoli dejavnost ali stori katerokoli dejanje, usmerjeno k
uničenju katerekoli od tukaj določenih pravic in svoboščin."
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. Uvodne besede avtorice
Oglašam se vam iz dežele svobodnih ljudi Slovencev. Štejemo 2021. leto po Gregorijanskem koledarju. Zate in za tvoje bližnje sem pripravila povzetek gradiv, s katerih uporabo sem v preteklem letu in mesecih ob vseh srečanjih z ljudmi, ki so prisiljeni v nezakonito ravnanje, obdržala, krepila in širila svojo svobodo.
Zelo objektivno gledano gre v dani (svetovni) situaciji za korupcijo v sistemu na eni strani in nepoznavanje osnovnih človekovih pravic in svoboščin.
3. Pri opravkih vsakodnevnega življenja se srečujemo z ljudmi (zaposlenimi), ki:
- niso seznanjeni s svojimi ustavnimi pravicami in posledično ne poznajo tvojih pravic
- poznajo svoje ustavne pravice, pa jih niti zase še ne zmorejo/ne znajo uveljavljati
- poznajo in (vsaj delno) uveljavljajo svoje ustavne pravice, a v svojem delovnem okolju še nimajo dovoljšnje podpore pri opuščanju izvajanja ukrepov nad strankami (npr. trgovci, varnostniki, zdravstveno osebje,..., policija, delodajalci v različnih panogah gospodarstva)
......
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Več: naročilo na zavod.rodna.zemlja@gmail.com