Prikrita prazgodovina Slovencev

Duša Krnel, por. Umek, se je rodila v Pivki očetu Petru in materi Pavli, roj. Česnik. V njenem otroštvu se je družina preselila v Portorož. Po maturi na piranski gimnaziji je l. 1965 vpisala študij etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter diplomirala l. 1970 z nalogo Vas kot skupnost v Slovenski Istri. Takoj po diplomi je na Oddelku za etnologijo postala asistentka za narodno etnologijo, se strokovno izpopolnjevala na Dunaju (1971) in na Univerzi v Poznanju (1974) in l. 1976 magistrirala z nalogo Vas kot skupnost na Krasu. Kot sama pravi, veliko dolguje svojemu profesorju Vilku Novaku, ki je v veliki meri vplival na oblikovanje njenega odnosa do etnologije kot nacionalne vede. Bila je prva predsednica Slovenskega etnološkega društva (1975 -1979 in 1997- 2001). Pomemben je njen delež pri sestavljanju vprašalnic v okviru edicij Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. L. 1981 se je vrnila v Slovensko Istro, kjer je bila imenovana za ravnateljico Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. V Slovenski Istri je bilo tedaj v primerjavi z Ljubljano, Mariborom ali Celjem na področju raziskovanja narediti šele pripravljalne korake. Bila je zadnja predsednica Obalne raziskovalne skupnosti in koordinatorka projekta Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre, ki je nastal v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in je združeval obalne kulturne ustanove in raziskovalce tega območja. L. 1984 je doktorirala z disertacijo Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vitanju od 70. let 19. stoletja do druge svetovne vojne, katere izsledki so bili leta 1987 objavljeni v delu Kruh in politika. Na področju bibliotekarstva je l. 1985 skupaj s soavtorjem Bernardom Rajhom iz mariborske Univerzitetne knjižnice dobila nagrado Kalanovega sklada za raziskovalno nalogo Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnično-informacijskem sistemu. L. 1986 je bila imenovana za ravnateljico Pokrajinskega arhiva v Kopru, kjer je uspešno izpeljala prenovo bivšega samostana sv. Klare za potrebe arhiva, na področju arhivistike pa preučevala zgodovino inštitucij in l. 2007 dosegla naziv arhivske svetnice. Bila je članica izvršnega odbora Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti v Trstu in Mariboru (2006-2010). L. 1992 jo je Skupščina obalnih skupnosti imenovala za predsednico delovne skupine za ustanovitev univerze v Kopru, bila je tudi pobudnica ustanovitve Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (1995 je bila njegova v. d. direktorica). V l. 2000 je kot državna sekretarka RSlovenije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport vodila pripravo prvega vladnega odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Od l. 1995 je sodelovala pri neodvisnih pobudah samostojnega razvoja domačega slovenskega prebivalsta v Istri, med drugim z Zavodom za kulturo in izobraževanje Vita, kot članica uredniškega odbora lista Istrske teme (1998-2000 in 2010 do 2012), v vlogi strokovnega nadzora pri postavitvi krajevne domoznanske zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju (2000) in kot članica projektnega sveta CRPOV za vasi Lopar in Osp. Nadaljevanje slovenske usmeritve kakor tudi projekt Slovenci v Istri v okviru ZRS Koper (1996)je bilo postopoma zaustavljeno, zato je s slovensko usmeritvijo v strokovnem in političnem življenju prešla v opozicijo in nadaljevala z uveljavljanjem pravic slovenske države in Slovencev v Istri. Strokovno je utemeljevala zgodovinsko pripadnost Istre slovenskim deželam in zgodovinsko enost občine Piran s Savudrijo in Kaštelom. Ugotovitve je strnila s prikazom državnih inštitucij in arhivskih dokumentov na razstavi in v knjigi Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od l. 1797 do l. 2009 v Pokrajinskem arhivu Koper (2009). Od l. 2007 je predsednica strokovnega sveta Zavoda 25. junij za varovanje narodne dediščine. Ob preučevanju dokumentov o Slovencih ob Jadranu se je srečala z vprašanjem staroselcev.