SLOVENSKA RODOVNA ŠOLA

​

UVODNE MISLI

 

Vzgajamo bodoče starše, učitelje, gospodarstvenike in voditelje,

Skozi vzgojo spodbujamo samostojnost, odgovornost in kritično razmišljanje, saj verjamemo, da je prav vsak otrok edinstven in ima neomejen potencial za rast. Z ustvarjanjem varnega, podpornega okolja jim omogočamo, da razvijajo svoje talente, izražajo svoja čustva ter gradijo samozavest. Poudarjamo pomen spoštovanja do sebe, drugih in narave, saj je to temelj zdrave skupnosti.

 

Naša naloga je, da otrokom predajamo vrednote, ki oblikujejo  njihovo osebnost in jim pomagajo postati aktivni, odgovorni in ustvarjalni člani družbe. S tem gradimo prihodnost, v kateri bodo naši otroci svobodni v razmišljanju, pogumni v dejanjih in srečni v svojem življenju.

 

GENIALNOST V OTROKU

 

V vsakem otroku je genij. Ali ga znamo ohraniti/ prebuditi?

 

Vsak otrok nosi v sebi edinstven dar, ki ga lahko imenujemo genialnost. Genialnost ni le izjemna intelektualna sposobnost, temveč je tudi sposobnost ustvarjalnega razmišljanja, domišljije, čutenja in izražanja samega sebe na edinstven način. Gre za tisto iskro, ki otroka spodbuja k raziskovanju, postavljanju vprašanj, iskanju novih rešitev in ustvarjanju nečesa, kar še ne obstaja.

 

Naša naloga je, da otrokom omogočimo okolje, kjer se počutijo varne, sprejete in spodbujene, da lahko razvijajo svoje talente in interese. Genialnost se prebudi, ko otroku dovolimo, da sledi svoji radovednosti, ko ga podpiramo pri njegovih poskusih in mu damo svobodo, da razmišlja s svojo glavo. Pomembno je, da prepoznamo in cenimo različne oblike genialnosti – ne le akademske, temveč tudi umetniške, športne, socialne, čustvene in druge.

 

Genialnost je tudi sposobnost, da otrok najde svoj način izražanja, da razvije svoje potenciale in prispeva k skupnosti na svoj edinstven način. Naša odgovornost je, da mu pri tem stojimo ob strani, ga spodbujamo in mu pomagamo, da zasije v svoji polnosti.

 

UČITELJ/ ICA V RODOVNI ŠOLI

 

Učitelj pa ni le učitelj, temveč otroka usmerja in mu daje občutek varnosti in sprejeti, prepoznava kar otrok nosi v sebi in mu daje priznanje za to. Učitelj se uči od otroka.

 

Učitelj ni zgolj nekdo, ki podaja znanje, temveč je predvsem spremljevalec na otrokovi poti odraščanja. Njegova vloga je, da otroka usmerja in ustvarja okolje, kjer se otrok lahko izrazi brez strahu pred napakami. Učitelj zna prepoznati, kaj otrok nosi v sebi – njegove talente, zanimanja, čustva in posebnosti – ter mu za to daje priznanje in spodbudo.

 

Pravi učitelj se zaveda, da je vsak otrok edinstven in da se tudi sam lahko veliko nauči od otrok: njihove iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti in poguma. Učitelj je odprt za nova spoznanja, ki jih prinaša vsak dan v razredu, in se skupaj z otroki razvija ter raste. Tako postane odnos med učiteljem in otrokom vzajemen – temelji na spoštovanju, zaupanju in skupnem učenju.

 

Na ta način otrok raste in ohranja/ dobi občutek vrednosti. 

Učimo lahko le s  svojim zgledom. Z vsem, kar smo, s svojim življenjem.

 

MEDSEBOJNI ODNOSI

 

Naši otroci nas opazujejo in se učijo iz naših dejanj, ne le iz naših besed. Naš način razmišljanja, čustvovanja, odzivanja na izzive in odnosa do sveta je tisto, kar najbolj vpliva na otroka. S svojim zgledom mu kažemo, kako biti iskren, sočuten, pogumen in odgovoren. Naša dejanja so tista, ki puščajo najgloblje sledi v otrokovem srcu in umu.

 

Odnos, ki smo ga stkali s seboj, močno vpliva na naš odnos do otroka. Če smo v stiku s svojimi občutki, če se sprejemamo in spoštujemo, bomo tudi otroka lažje sprejeli takšnega, kot je. Naša notranja naravnanost se odraža v vsakem stiku z njim – v načinu, kako ga poslušamo, kako ga spodbujamo in kako mu postavljamo meje.

 

Odnos, ki ga stkemo z otrokom, je ključen za prenos informacij, za prebujanje znanja. Pravo znanje namreč otrok že nosi v sebi – v svoji radovednosti, ustvarjalnosti in notranji modrosti. Naša naloga ni, da ga napolnimo z informacijami, temveč da mu pomagamo prebuditi in ozavestiti tisto, kar že ima v sebi. S spoštovanjem, potrpežljivostjo in ljubeznijo mu stojimo ob strani, da lahko razvije svoje potenciale in postane najboljša različica sebe.

 

 

ZNANOST URAVNOTEŽENEGA DELOVANJA

 

Ključno za otrokovo uspešno delo pa je tudi enakomerno obremenjevanje leve in desne možganske poloble, in to velja tudi za nas, odrasle.

 

Leva možganska polobla je povezana z logičnim razmišljanjem, analizo, jezikom, načrtovanjem in reševanjem problemov, medtem ko desna polobla spodbuja ustvarjalnost, domišljijo, čustveno doživljanje, intuitivno razumevanje in umetniško izražanje. Za celostni razvoj otroka je pomembno, da spodbujamo obe strani možganov – tako z dejavnostmi, ki razvijajo logiko in analitične sposobnosti, kot tudi z igro, umetnostjo, glasbo in gibanjem.

 

Enako velja za odrasle: uravnoteženo vključevanje obeh polobel nam omogoča boljše reševanje izzivov, večjo ustvarjalnost, boljše razumevanje sebe in drugih ter večjo prilagodljivost v vsakdanjem življenju. Ko spodbujamo celostni razvoj, otrokom in sebi omogočamo, da izkoristimo svoj polni potencial, razvijamo različne talente in ohranjamo notranje ravnovesje. Tako postanemo bolj uspešni, zadovoljni in izpolnjeni – tako v šoli, pri delu kot v življenju nasploh.

 

NARAVNO OKOLJE

 

Naravno okolje ima pri tem posebno vlogo. Povezanost z naravo nas vrača k bistvu, nas umirja, polni z energijo in nam pomaga, da se lažje povežemo s seboj in drugimi. V naravi se otroci in odrasli lažje sprostimo, izražamo in najdemo navdih za ustvarjalnost.

 

 

KAJ PA NAŠE KORENINE

 

Zavedanje korenin – torej razumevanje svojega izvora, družinske zgodovine, vrednot in izkušenj – nam daje trdnost in občutek pripadnosti. Ko poznamo svoje korenine, lažje razumemo sebe in druge, lažje sprejemamo in zdravimo svoje rane ter gradimo bolj pristne odnose.

 

ČUSTVENA ZRELOST

 

Na enodnevni delavnici  bomo delček časa  namenili  tudi celjenju naših  ran iz otroštva. 

 Zavedamo se, da so izkušnje, ki smo jih doživeli kot otroci, pogosto pustile globoke sledi v našem notranjem svetu. Prav zato je pomembno, da si vzamemo čas za raziskovanje in razumevanje teh ran, saj nam to omogoča, da jih začnemo zdraviti in spreminjati svoje vzorce delovanja.

 

Ko želimo otrokom res dobro, moramo najprej znati dati dobro sebi. Le če smo v stiku s svojimi občutki, potrebami in ranljivostjo, lahko pristno in sočutno podpiramo otroke na njihovi poti. S tem, ko poskrbimo za svoje notranje ravnovesje, jim dajemo zgled, kako skrbeti zase, se sprejemati in se soočati z izzivi življenja.

 

Celjenje lastnih ran nam omogoča, da postanemo bolj potrpežljivi, razumevajoči in odprti za otrokove potrebe. Tako ustvarjamo varno in ljubeče okolje, v katerem se lahko otrok razvija v svobodno, srečno in izpolnjeno osebo. Naša osebna rast je temelj za zdrav odnos z otrokom in za njegovo celostno dobrobit.