SPOROČILO ZA JAVNOST

 

 

 

Predsedniki vaških Svetov govorijo isto kot predsedniki političnih strank. Kje se nam je zataknilo? Vsi vemo, veliko govorimo, a nič ne storimo.

Narod je odvisen od skrbi, prerekanja, kritiziranja, in stolčkanja. 212 slovenskih občin se sooča z isto problematiko, pred katero si najraje zatiska oči, in vsaj 27 slovenskih strank vsaka rine v svoj zid.

Projekt Povej skuša osmisliti sedanjo demokracijo in v obstoječo mrežo osnovne državne strukture vdihniti nekaj več življenja. Bolj povezana celota, ki je lokalna skupnost na najosnovnejšem nivoju, tvori osnovo za bolj uspešno delovanje celotnega državnega organizma.

 

Ah, kako dolgočasne besede. Ali bodo znale zaplesati pred očmi bralca, ki se utrujen vrača iz službe, ali iz polja, hleva? Bodo znale zaigrati melodijo mlademu paru, ki razmišlja, kako bi si uredil skupno življenje? Bo vedela ženička na vasi, da ima podporo – in ostareli vdovec brez družine, ki sam živi v mestnem bloku, da ni sam na svetu?

 

 

Zgodovina krajevne skupnosti

Za razumevanje krajevnih skupnosti je potrebno vedeti, da njene korenine segajo dlje od prejšnjega stoletja. V bistvu povzemajo tradicijo vaške samouprave naših dedov. Ta se je na podeželju ponekod še ohranila v izvirni obliki v obliki običajev, šeg in navad.

Krajevna skupnost je bila od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije samoupravna skupnost, v kateri so bili združeni delovni ljudje in prebivalci naselja, dela naselja ali več povezanih naselij. Dandanes se je v mestnih občinah iz nje razvila četrtna skupnost, ki temelji na enakih principih delovanja kot krajevna skupnost. Razlika med krajevno in četrtno skupnostjo je le v odtenkih, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi, v samem bistvu delovanja sta si enaki.

(vir: Wikipedija; več https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajevna_skupnost)

 

POSAMEZNIK, DRUŽINA, SKUPNOST

 

Pred 17 leti smo torej doživeli preporod lokalne samouprave, ki pa, kot kaže, še ni polnoletna. Izkušnje predsednikov četrtnih skupnosti niso, razen redkih izjem, nič kaj obetajoče.

 

Ko slišimo izjave, kot: „Ljudje premalo vejo o ČS..“; zavedanje lokalne skupnosti je, predvsem ljudi v nekem mikro-okolju, zelo nizko; „Dosti ljudi sploh ne ve, da obstajamo, da smo tukaj, in da smo tu zarad njih..“, se pojavi vprašanje, kdo je za stanje odgovoren.

 

Svojo polovičko odgovornosti tukaj gotovo krepijo posamezne četrtne skupnosti z obveščanjem in programi vključevanja za svoje prebivalce, a tudi mi ljudje lahko naredimo korak naprej in se pozanimamo, kje in kako delujejo naši lokalni predstavniki.

 

„POVEJ“ pomagama ozaveščati posameznika, da je pomemben, najpomembnejši del svojega mikro okolja.

Vsaka družina, vsako gospodinjsvo je delček celote, imenovane Slovenija. Vsak posameznik prispeva in naše lokalno okolje je razširjen prag naše domačije.

 

Pa ne samo zaradi volitev, te so pika na i. Z aktivnim državljanstvom bomo prispevali v svojo lokalno skupnost, pa tudi širše. Mnogo posameznikov se bo lažje povezalo z nevladnimi organizacijami v svojem kraju in morda uspemo celo optimizirati njih število. In ne nazadnje, poznali in lažje bomo predlagali, ter volili svoje predstavnike na lokalni, državni in naddržavni ravni.

 

V takem duhu bo manj razočaranj, pretepov, izgredov. Manj bo jeznih zborovanj pred Parlamentom, in mnoga gibanja lahko svojo energijo usmerijo v izboljšanje delovanja svoje lokalne skupnosti.

Politika nam bo bližje in postala bo spoštovana, ker bo ona spoštovala dejstvo, da je vsak cent, ki ga prejme, delo žuljev njenih državljanov, odsotnost staršev od svojih odraščajočih otrok, premalo plačanih na tisoče delavcev, ki za svojo urno postavko prejmejo manjkratnik plače poslanca ali ministra. Pa je delo trgovke ali snažilke, njen čas, res manj vreden?

 

Ljudje na volitvah izbiramo svoje predstavnike, a tu se zgodba ne konča! Če hočemo rezultate, moramo graditi odnose. Ti pa se gradijo lokalno.

Osebno menim (avtorica projekta in članka), da imamo strukturo dobro, vendar jo ljudje premalo poznamo in uporabljamo.

Vedeti moramo tudi to, da je vlada (oz.država) kot starš ljudstvu, starše pa nas naredijo naši otroci.

 

KAKO POVEDATI

 

Med politiko in ljudstvom zija vrzel iz preprostega razloga, ker ljudje verjamejo, da so politiki pomembnejši od njih. Ljudje se počutijo majhne, neslišane, in ne znajo ceniti svoje individualne vrednosti.

Naj projekt Povej to vrzel zmanjša, in postopoma zaceli. S projektom povezujemo državo in vlado z ljudmi in obratno.

Fb skupina Povej (https://www.facebook.com/groups/414295492442023/) je namenjena pobudam državljank in državljanov.

 

 

IZJAVE GOSTOV RAZISKAVE

Roman Grm, predsednik vaškega Sveta Iška iz občine Ig

 

Zdaj pa imamo prostore, moramo reči - gasilski dom je v Iški, za vse, in bi bilo dobro dobivati se malo bolj.

 

 

Predsedniki četrtnih skupnosti Ljubljane

​

​

Anton Podobnik, ČS Polje

"Eno je posebej za pozdravit, da se tu v četrtni skupnosti, pa poznam tudi drugje, teh delitev na moji-vaši, ne gremo. Tule smo vsi eno, smo predstavniki kraja, in delamo samo za to, za dobrobit kraja, seveda tudi mesta v celoti, ne glede na to, ali smo od ene, ali druge stranke."

 

Jože Moškrič, ČS Sostro

Četrtne skupnosti obstajajo 16, 17 let, v Ljubljani je bilo 57 krajevnih skupnosti na območju, kjer je sedaj 17 ČS. Ljudje premalo vejo o ČS..

 

Smiljan Mekicar, ČS Črnuče

Glede na izkušnje, po 12 letih lahko trdim, da je zavedanje lokalne skupnosti, predvsem ljudi v nekem mikro-okolju o tem, da neka lokalna skupnost na nekem takem nivoju sploh obstaja, zelo nizko,

Sodelovanje na lokalni ravni je ključnega pomena, in do rešitve se lahko pride le od spodaj navzgor.

 

Bojan Hajdinjak, ČS Jarše

Četrtne skupnosti bi lahko imele več pristojnosti.

 

Primož Burgar, ČS Šmarna Gora

Včasih bi bilo bolje, če bi nas bilo več takšnih, ki se ukvarjamo z lokalnimi zadevami.

 

Mateja Špan (ČS Center)

Povezanost je dobra, ljudje so zahtevni in se veliko obračajo na Svet.

Ljudje se zavedajo, kaj se v ljubljani dogaja, jim je všeč, in so trend podprli.

 

Alojz Hitij (ČS Šentvid)

Med krajani vlada splošna apatija, tako v v političnem življenju, kot v gospodarskem, družbenem...

Četrtni svet je nepotreben element pri sedanji sestavi mestne občine, mestnih oblasti.

 

Žiga Oven(ČS Trnovo)

 

Dosti ljudi sploh ne ve, da obstajamo, da smo tukaj, in da smo tu zarad njih..

 

Stanislava Marija Ferenčak Marin (ČS Moste)

 

Želim si, da ljudje vidijo izpred svojega praga širše, a to je proces.

 

Amir Crnojević (ČS Posavje)

 

 

NAJPOMEMBNEJŠE IZJAVE PREDSEDNIKOV STRANK

 

Marjan Podobnik SLS

 

Zelo pozdravljam vsakršna prizadevanja, ki krepijo to povezanost, kajti v naravi same stvari je, da je vedno nevarno, da pride do odtujenosti nosilcev oblasti na lokalni, ali državni ravni, ali recimo na državni evropski ravni, od ljudi, katerim je oblast oz vodstvene stvari namenjene. Odtujenost je manjša, če je ta kontakt čim bolj pristen, in če je stalen.

Se pa strinjam, da bi bilo dobro še iskat poti in oblike, kako bi čin bolj zanesljivo zagotovili, da je iz vsake krajevne skupnosti, iz vsakega ožjega okolja, tudi predstavnik v občinskem Svetu.

 

Bojan Dobovšek DD

Želimo, da Slovenija posatne dobra država za vse ljudi.

Ključno je zaupanje.

 

Rok Andree Pirati

Pirati imamo eno najboljših povezav z ostalimi strankami; nismo populisti, smo izredno racionalna stranka, in ne ideološka, v smislu, da nas leva in desna ideologija ne zanimata; nas zanima samo ena stvar: ali so argumenti za to rešitev dobri?

Edina sprememba se bo zgodila, ko bomo volili vsi, predvsem pa, ko bomo volili mladi.

 

Tadej Trček SPS

Demokracija, ki jo imamo, niso samo volitve. 4 leta med volitvami bi moral volivec porabiti za to, da se resno ukvarja s problematiko, se vsebinsko ukvarja s stvarmi, zato, da lahko kvalitetno odda svoj glas.

Demokracija ni samo kvaniteta, ampak je kvaliteta odločitve.

 

Aleksander Zamuda SSN

Predvsem na lokalni ravni se mi zdi, da ni tako pomembno, katere stranke si pripadnik, ampak je pomembno, da vse stranke delajo za izboljšanje svojega kraja, ker je to dejansko kraj, v katerem vsi skupaj živimo. In kot takšnega ga je treba tudi jemati, in skupaj delati za naše otroke, za naše družine.

 

 

PARLAMENTARNE

 

Matej Tonin NSI

Nova Slovenija je odprta stranka, pripravljeni smo na sodelovanje z vsemi, kajti slovenski politični prostor je takšen, da ena sama stranka sama ne more uspeti; nujno potrebno je sodelovanje.

V sedanji ureditvi imajo vaške, mestne, krajevne skupnosti probleme, da niso slišani; .. marsikje je tudi težko dobiti ljudi, ki bi kandidirali v krajevne skupnosti. Treba jim je dati večjo avtonomijo, več sredstev.

Tukaj smo zaradi ljudi, in ne obratno.

 

Dejan Židan SD

Pri nas je premalo aktivnega državljanstva.

Od nas je odvisno, kaj se bo z nami dogajalo v prihodnje. Res smo del majhega naroda, a bolj uspešni bomo, če bomo delovali složno, in aktivno. Vsak posameznik pa mora narediti majhen korak.

 

Miro Cerar SMC

Stranka lahko dela dobro le, če je na terenu. Če imaš neposreden stik z ljudmi, da neposredno zveš, kje so njihovi realni problemi, težave, želje, potem lahko storiš tisto pravo.

Zelo pomembno je, da so vse vasi, pa tudi četrtne in druge skupnosti v večjih mestih vključene v to delovanje, da imajo možnost povedati, izraziti svoje želje, da imajo možnost kontakta s svetniki, županom, kar je v tem demokratičnem procesu seveda možno, je pa to odvisno od aktivnosti in dobre volje župana, predvsem tudi svetnikov, in te procese je treba spodbujati.

 

Zmago Jelinčič SNS

Uradni sveti občinski ali pa lokalni so nekako odrinjeni na stran. ukvarjajo se zgolj s tistimi problemi, ki se tičejo njih samih, kaj širše pa ne gre. Spodbujam predstavnike lokalnih skupnosti, da se angažirajo v povezavi z nami.

Luka Mesec Levica

Prihodnost bo taka, kot si jo bomo napisali sami in je za vse ključno da spremljate, kaj se okrog vas dogaja, kajti noben človek ni otok, vsi smo med seboj povezani in prihodnost bo skupna.

 

Marjan Šarec LMŠ

Slovenijo želimo narediti takšno, da bo konkurenčna v tujini, da bo spoštovana v tujini, da pa jo bodo ne nazadnje imeli radi tudi domači ljudje.

Udeležujte se volitev, na njih tudi kandidirajte, bodite politično aktivni, da lahko prispevate k družbi.

 

Janez Janša SDS

Velik del, pretežen del življenja Slovenske demokratske stranke se odvija na tem nivoju, ki za širšo javnost nikoli ni viden; ne spomnim se, da bi nacionalni medij kdaj prenašal kako sejo Sveta krajevne skupnosti, ali pa četrtne skupnosti, redko se to sploh omenja, veliko ljudi sploh ne ve, da ta možnost obstaja in potem, ko dobijo na lokalnih volitvah glasovnico za četrtno ali pa krajevno skupnost, sprašujejo – kaj pa je to? Osrednji mediji to popolnoma zanemarjajo; z občinskih Svetov poročajo ponavadi takrat, ko gre za kak škandal. Zelo redko pa takrat, ko se poroča o bistvenih stvareh za življenje ljudi.

 

 

 

Projekt Povej je prostovoljski projekt pod okriljem Zavoda Rodna Zemlja.

 

Jasna Martinjak, Zavod Rodna Zemlja: Raziksovalni projekt Povej