Šepet iz globin moje domovine
Updated: 18 hours ago
Obisk slovenske skupnosti v Reziji (Sipozisi Italija - Rezija 2026)
Rezija,
bila si vedno v mojem srcu,
a tega nisem vedela
do dne,
ko sem se dotaknila
tvojih tal
uzrla tvojih gora
slišala glas
tvojih judi
si moja lepotica
neskončna navdihujoča
govorica
ostani z nami
zdrava
ljubeča
ponosna
na svoj rod
za vedno.
po obisku Rezije dne 27.08. 2026 hvaležno zapisala jasna iz rodov koritnik - martinjak
Vsebina na slikah po vrsti: 1. Kratek postanek na poti v Rezijo (od leve proti desni Zdenka Marija Kovač, Maja Klemen Cokan, Lidija Rebek in Branka Urbanija; 2. Sandro Quaglia, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Furlaniji Julijski krajini govori v lokalnem, rezijanskem narečju 3. Na vhodu v Muzeo tih rozajanskih judi (Muzej rezijanskih ljudi) stoji Lugia Negro ter naši članici Zdenka Marija Kovač in Branka Urbanija 4. Pod oglasno desko ob vhodu v Muzeo tih rozajanskih judi (Muzej rezijanskih ljudi) sedija naši članici Sonja Trampuš Nardelili Stršinova in Janja Drajne 5. voden ogled centra za obiskovalce Naravnega Parka Julijsko predgorje (Trg/Piazza Tiglio, 3 – 33010 Resia UDINE), kjer smo spoznali delovanja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe 6. voden ogled svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti (Trg/Piazza Tiglio, 1 – 33010 Resia UDINE) 7. Utrinek v pogovoru s Sandrom Quaglia, predsednikom Sveta slovenskih organizacij v Furlaniji Julijski krajini 8. Štedilnik v rekonstrurani hiši v Muzeo tih rozajanskih judi (Muzeju rezijanskih ljudi) 9. Verzi v lokalnem, rezijnskem narečju (posebej me je ustavrjalko tega zapisa zanimala beseda "rumuni", ki pomeni govoriti - glede na besedo, ki se uporablja v slovenščini v pravu "ruminacija" in za katero sem verjela, da naj bi bila tujka) 10. Vozilo lokalne uprave 11. Zdrava zanimivost v lokalnem gostišču 12. Pogled na gore, ki obkrožajo dolino
Slike prikazujejo hiter pregled nekaterih utrinkov, zajetih na včerajšnjem izletu.
Dogajanje smo tudi posneli, posnetek je v obdelavi.
Dogodek je nastal v sodelovanju z Svetom slovenskih organizacij v Furlaniji Julijski krajini in ga je sofinanciral Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Hvala gospodu Sandru Quaglia za skrben sprejem in strokovno, potrpežljivo, doživeto, poglobljeno vodenje in izjemno znanje. Hvala tudi spoštovani gospe Luigi Negro za izčrpen prikaz in opis vseh značilnosti in z njimi povezanih podrobnosti v Muzeo tih rozajanskih judi - Muzeju rezijanskih ljudi).
Zgodba
Gospod Sandro Quaglio, predsednik slovenskega kulturnega društva "Rozajanski dum" nas je prijazno pričakal že ob 9.30 uri, ko smo prispeli na Ravanco/Prato di Resia in parkirali pred kulturnim domom "Ta rozajanska kulturska hiša" (ulica/via Varcota, 1 – 33010 Resia UDINE) Ker smo zjutraj s prihodom malo pohiteli, smo se pred predstavitvijo v kulturnem domu malce sprehodili po bližnji okolici. Nato smo ob 10. uri vstopili v prijetno zasnovam prostor kulturnega doma, kjer smo bili deležni predstavitve posebnosti doline Rezije in učenja starih domačih plesov.
Ob 11.30 uri smo se podali na Ravanco/Prato di Resia, kjer je potekal voden ogled centra za obiskovalce Naravnega Parka Julijsko predgorje (Trg/Piazza Tiglio, 3 – 33010 Resia UDINE), kjer smo spoznali delovanja Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.
Ob 12.30 smo na Ravanci/Prato di Resia izkusili tudi voden ogled svetišča, posvečenega Mariji Vnebovzeti (Trg/Piazza Tiglio, 1 – 33010 Resia UDINE). Posebnost tega svetišča je, da je nadarjen župnik v preteklosti v prostor svetišča vključil tudi predkrščanske značilnosti ljudske povezanosti z naravo in je cerkev lep primer prepletanja dveh različnih zgodovinskih obdobij.
Ob 13.uri smo se malce okrepčali na kosilu v lokalni gostilni.
Ob 15. uri je na Solbici/Stolvizza di Resia potekal voden ogled Muzeja rezijanskih ljudi (ulica/via Udine, 11 – 33010 Resia UDINE).
Ob 15.30 pa je prav tako na Solbici/Stolvizza di Resia potekal še voden ogled Muzeja brusačev (ulica/via Monte Sart – 33010 Resia UDINE).
Ob koncu ogleda smo se še posedli ob okrogli mizi, kjer smo prisluhnili predstavitvi Jasne Martinjak o "Stanju s slovenščino v matični domovini", uspelo pa nam je tudi zapeti rezijansko pesem Ma saua činča.
Z malce zamude smo ob 17.30 uri odpeljali iz Rezije.
Dogodka smo se udeležili člani zavoda Rodna Zemlja Zdenka Marija Kovač, Boštjan Zemljin, Branka Urbanija, Dominika Ilar, Janja Drajne, Katja Štemberger, Klemen Frank, Maja Klemen Cokan, Marko Hrovat, Sonja Trampuž Nardelli Stršinova, Lidija Rebek, Rudolf Maze, prostovoljec Maj Jurjavčič, gost Angel in Jasna Martinjak.
Utrinki in zahvale naših udeleženk in udeležencev in našega gostitelja Sandrota Quaglie:
ZDENKA MARIJA KOVAČ
Dragi so-potovalci skozi življenje!
Jasna nas je povezala in odzvali smo se tisti, ki čutimo podobno, čeprav vsak s svojimi kompetencami in svojim zornim kotom.
Upam, da so nas Rozjani s svojo samobitnostjo , glasbo in plesom dodatno navdihnili k ustvarjanju! Zato še enkrat zahvala Jasni in Sandru, da sta nam to doživetje omogočila!
LP vsem!
Zdenka
*
MARKO HROVAT
Živjo vsem
Ja, lepo je bilo, v prečudovitem vremenu smo se sprehajali po več tisočletni dediščini našega vseevropskega naroda. Rezjanščina je živ fosil in smo ravno (v teh 100 letih) priča temu, kako in zakaj je zginevala slovenščina drugod po Evropi.
Za tiste, ki me ne poznate ... ukvarjam se z zgodovino in jezikoslovjem našega naroda. No, tudi drugih, ki mi pri raziskavah pridejo na pot. O tem kaj se je dogajalo pred več tisočletji in kako je kopnelo slovensko ozemlje sem pisal predvsem v Zborniku št. 16. Sicer pa zadnja leta posvečam največ časa raziskavam starih napisov. Npr. o retijskih oz. lahko rečemo tudi "rezijskih" napisih sem pisal v Zborniku št. 14., o venetskih v 15. in o etruščanskem v št. 16. Več na www.promin.si/trgovina Letos sem predstavil še nekaj etruščanskih napisov in oskijskega. Vse je čista slovenščina, današnjemu Slovencu bolj razumljiva kot rezjanščina. Vedno se ukvarjam z najdaljšimi napisi, ker domišljiji ne pustijo, da bi imela glavno besedo. Nujna povratna kontrola je prehuda. Seveda pa moraš biti v prvi vrsti iskren do sebe in do drugih.
Verjamem, da vas prastara (predrimska) slovenščina zanima in da želite biti o teh stvareh obveščeni.
Oglasil sem se zato, ker so mi pod roke prišli skupaj nabrani topomini iz Francije: Naselje Mala, Plana, rt Rogoza (lat. gn ni romanski gn). Jezik so nam spremenili, toponimi pa so ostali.
JANJA DRAJNE
Živijo Jasna,
deloma sem pregledala v Reziji kupljene knjige in sem polna vtisov.
Izmed štirih, v Reziji kupljenih knjig, sem uspela pogled-dati trem, Rezijanski ortografiji in mojima najljubšima, ki sta opremljeni s CD-jem:
- Pëjta ziz nami in
- Na di da ´gö Na di da në.
Do sedaj nisem srečala tako pristne in edinstvene izpovedi glasu kot je rezijanski.
Čutiti je iskren trud Rezijanov pri urejanju teh del in spoštovanje, ki so ga izkazali svojim starejšim, ki so tudi na posnetkih.
Rezija je pustila na meni poseben vtis zaradi tvoje posvečene organizacije izleta, prijazne gospe Sonje, ki me je zapeljala do Ljubljane in predanega posredovanja vesti gospoda Sandra Quaglia in gospe Luigie Negro ter ostalih udeležencev izleta, s katerimi delimo podobne poglede na preteklost. Realnost Rezije o kateri nisem nikdar razmišljala je potres, ki je prizadel to dolino leta 1976 in nanj vezana obnova, ki je trajala nadaljnjih 40 let. Najpogosteje poznamo Rezijo po njihovih pravljicah, ki smo jih poslušali kot otroci in brali svojim otrokom ter po posebnosti narečja in plesne tradicije, posebej njim pripadajoče, ki se je tu ohranila. Ali potres je bil priča padcu prebivalstva doline iz več tistoč na danes okoli tisoč (nekaj manj), samo v nekaj desetletjih. Pojavilo se je pri meni zavedanje, da mi sploh nismo sposobni razumeti kaj pomeni vrniti se k ničemur. K temu, da si brez hiše, brez živine, brez njive, ko moraš vzpostaviti vse na novo. Na podoben način se ne zavedamo, da je pri njih maša potekala v latinščini do l.1965. Ker se posvečam tudi starejšim oblikam slovenskih pisav, me je posebej pritegnil zapis Oggi`a nash (Oče naš) brez šumnikov, ki so pri njih novejšega izvora v zapisu.
Realnost Rezije predstavljene na Etnografski razstavi na Solbici je realnost preprostih ljudi, ki so igrali gosli. Posvečena predstavitev njihovih gostiln in tudi oblačilne kulture me spominja na to kako so se s knjigami posvetili naši Trnovsko-Banjški planoti. Prav je, da se znamo ozreti na preteklost, saj je nekdanji način življenja današnjim generacijam nepredstavljiv. Prav v njihovi skromnosti in preprostosti ter ljubezni do življenja se skriva zaklad izročila, kateremu smo zaradi posvečenega dela rezijanskih kulturnikov lahko priča.
Ob tistih nekaj korakih njihovega plesa, ki sem ga sama poskušala plesati, sem se vrnila v svoje veselo vrtenje v otroštvu, prešinilo pa me je zavedanje da je vrtenje kot stik z božjim prisotno tudi pri Darvishih. Tako, sem občutila, da smo v ljudskem bližje božjemu kot si lahko predstavljamo. Prvotno, ljudsko, tisto, kar šepeče iz energije te pokrajine in se je stvorilo v ljudeh preko starega izročila, si ne morem predstavljati drugače kot da je prinešeno od nekoga tako posebnega kot je Vesna, staroslavenska boginja pomladi, mladosti, svetlobe in prebujanja. Mislim, da je Vesna tista, ki še vedno živi v mehkobi in nežnosti rezijanskih napevov, ki so kljub trdemu življenju znali ohraniti poslušnost za njen šepet davnine.
Vesni sem posvetila tudi eno pesem. Lahko jo tudi podelim, če nisem že predolga.
Še enkrat Hvala Vsem.
Janja
BRANKA URBANIJA
Akademija za dizajn in antropologijo
Dragi sopotniki,
Zahvala Sandrotu v imenu Zavoda Rodna Zemlja in vseh je odposlana, se ji pridružujem v duhu.
Vtisi so še živi, puščajo globoko doživetje, prav tako snidenje z vami čudovitimi soustvarjalci ter braniki lastne ter narodne identitete.
Vsak od nas je dragocen kamenček v mozaiku ustvarjanja podobe naroda. Čeprav izgleda, da je izgubljena, temu ni tako, se prebuja in nas vabi. Vsak po svoje pridajamo dragocen delček in v veri, da smo svetilnik, ki privlači vse kar kliče k lepemu, dobremu, pristnemu, povezujočemu, srčnosti in dobroti, vas toplo pozdravljam in vabim na predstavitev Pesmarice Etno – fletno, ki bo 17. 9. ob 18. uri na gradu Jable.
Ljudsko petje je eden od močnih branikov ter duhovni ščit naroda.
Toplo povabljeni in hvala za vaša prizadevanja, srčnost in toplo energijo, Jasni pa za organizacijo čudovitega izleta.
Branka
Akademija za dizajn in antropologijo
Odziv SANDRA QUAGLIE
Dragi vsi, hvala lepa za vaše lepe besede in misli, ki ste jih namenili meni.
Zelo sem bil vesel, da sem bil v vaši družbi in da sem vam med vašim obiskom lahko povedal nekaj o naši dolini.
Prepričan sem tudi, da je to začetek lepega sodelovanja, ki se je, na primer, z gospo Zdenko že začelo.
Lep pozdrav iz sončne Rezije
Sandro QuagliaChief Operating OfficerDMO Turismo Benečijainfo@benecija.euT: +39 375 817 1668 | M: +39 338 227 3613E: sandro.quaglia@benecija.euW: www.benecija.eu |
Zahvaljujemo pa se tudi odličnemu prevozniku Steklačiču in vozniku Davorju ter lokalnemu gostišču Ošteria alla speranza, Via Prato 3, Rezija.
Hvala tudi tebi, spoštovani bralec, bralka za pozornost.
Nadaljevanje sledi..
Rodna Zemlja, zavod
staroselska skupnost
-
Comments