POTIKAL SE JE DEŽ

po dolini naš. Obrnil ta list in oni list. Gledal je in se obračal in ugotavljal, a zraven ves čas deževal. Deževal je počasi in deževal je hitro. Delal je luže in močil strehe. Potočki so mu veselo žuboreli in travice so rasle. Po kakšni uri se je dež malo utrudil in upočasnil svoje padanje. Komaj slišno je padal in črički so ga tedaj preglasili. S svojimi nežnimi kapljami je poljubljal nočno naravo in blažil opekline dnevne poletne vročine.

dež

napisala jasna martinjak, poleti 2025